Letala.Net - Prva slovenska letalska stran

Začetki

Po tem ko je komunistična Kitajska v petdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovila svoje vojaško letalstvo so želeli ustvariti tudi lastno letalsko industrijo, ki bi letalstvo oskrbovala s sodobnimi letali. Zaradi takrat še dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo je le-ta nudila obilo pomoči pri vzpoztavitvi kitajske letalske industrije, med drugim so sovjetski strokovnjaki kot svetovalci sodelovali pri izgradnji prvih tovarn letal, poleg tega so sovjeti izšolali večino kitajskih inženirjev in tudi delavcev v teh tovarnah. Ker je kitajska letalska industrija nastala dobesedno iz „nič“ je „veliki brat“ kitajcem omogočil licenčno proizvodnjo svojih sodobnih vojaških letal. Kitajcem so poleg dokumentacije predali tudi posamezne dele letal, ki so jih nato sestavili na Kitajskem, ki so postopoma prešli na domačo proizvodnjo vseh delov letal.

Sovjetska pomoč

Prvi produkt kitajske letalske industrije je bila tako kopija MiG-17, ki so ji dodelili oznako J-5 (Jianjiji=lovec). Po začetnih izkušnjah s proizvodnjo J-5 so kitajci želeli pričeti s proizvodnjo sodobnejšega letala, sovjetska zveza pa jim je zaradi tedanjega tesnega zavezništva predala svoje takrat najsodobnejše letalo – MiG-19 Farmer Sovjetski prototip letala je vzletel leta 1953, še istega leta pa je med državama bil sklenjen dogovor o licenčni proizvosnji MiG-19 na Kitajskem, leta 1957 pa je bil sklenjen dogovor o proizvodnji z radarjem opremljene različice.

Rojstvo J-6

Prva kitajska verzija MiG-19 je vzletela leta 1959. Zaradi številnih pomanjklljivosti pri proizvodnji, zaradi katere je bila kvaliteta letal na zelo nizkem nivoju,  je vojaško letalstvo odlašalo s prevzemom letal. Kitajska letalska industrija je potrebovala še veliko časa, da se je izpopolnila do ustrezne mere, poleg tega pa je dodatno težavo povzročila ohladitev odnosov s Sovjetsko zvezo, kar je pomenilo konec strokovne pomoči. Po reorganizaciji proizvodnje je prva letala J-6, kot so kitajci poimenovali svojo različico MiG-19 prevzelo tudi vojaško letalstvo.

Splošne karakteristike J-6

Letala J-6 so sta poganjala dve turbini Wopen WP-6, ki je bila licenčna kopija sovjetskega R-9BF. Potisk turbin je ob normalni uporabi znašal 25,49 kN, medtem ko je le-ta vrednost ob uporabi dodatnega izgorevanja znašala 31,87 kN. Zmogljivost J-6 je izpolnila pričakovanja: največja hitrost letala je znašala 1,45 Macha (1540 km/h), z rahlim padanjem je bilo možno doseču tudi višje vrednosti, ki so jih zaradi varnosti omejili na 1700 km/h ( Mach 1,59). Letalo se je z dodatnim izorevanjem lahko povzpelo na 17600 m, vendar je z dvema dodtanima rezervoarjema ta vrednost padla na 16000m. Hitrost vzepnjanja je na nizkih nadmorskih višinah znašala 152 m/2, s petih na deset kilometrov je letalo potrebovalo poldrugo minuto, na 15 km pa 3,8 minute. Največja dovoljena obremenitev je znašala 6 g. Ugodno razmerje med težo in potiskom je J-6 omogočilo dobro manevrirnost. Največji dolet letala je znašal 1350 km, oziroma 2200 km ob uporabi dodatnih rezervoarjev. Dolžina letala je znašala 13, razpon kril 9, višina pa 3,85 metrov. Prazno letalo je tehtalo 5760 kg, normalna vzletna teža je bila 7545 kg, največja dovoljena pa 10 ton. Oborožitev prve različice J-6 je so predstavljali trije 30 mm topovi – dva pri krilih, en pri vstopniku. Na dva nosilca pod krili je bilo možno obesiti 760 ali 400 litrski dodaten rezervoar.

Različice J-6

Hkrati s prvo različico je bila dokončana tudi različica J-6A, ki je že imela vgrajeno kopijo radarja RP-1, ki je imela vsega dva kilometra operativnega radiusa. Oborožitev različice J-6A sta predstavljala dva 30 mm topa ob krilih zaradi obilo težav pri serijski proizvodnji, ki se je začela leta 1974 omenjena različica ni bila med uspešnejšimi, kar se odraža tudi v relativno majhni količini proizvedenih letal. Podobno usodo je doživela tudi različica J-6B, oborožitev katerega so predstavljale izključno rakete zrak-zrak PL-1, ki je bila kitajska kopija sovjetske RS-2US.

Zaradi hitrega razvoja vojaških letal je model J-6 počasi postajal zastarel, zato so se kitajci odločili za proizvodnjo sodobnejšega modela letala – MiG-21, vendar je bil razvoj proizvodnje slednjega na kitajskem dolgotrajen in težak, predvsem zaradi ohladitve odnosov s sovjeti. Zaradi tega so se kitajci odločili, da vzporedno z razvojem J-7, kot so poimenovali svojo kopijo MiG-21 razvijajo tudi sodobnejše različice J-6.

Prva izmed sodobnejših različic je nosila oznako J-6I, prestreznik za velike višine, ki je za ta namen imel povečano ploščino kril ter močnejše turbine WP-6A. Njegovo oborožitev so predstavljale rakete zrak-zrak PL-2, ki je bila kopija sovjetske R-3 (ki pa je bila kopija ameriškega AIM-9 Sidewinder). Različica J-6II se je od J-6I razlikovala le po dveh vgrajenih 30 mm topih. J-6III je imel že tri vrgajene tope, poleg tega pa je imel poseben stožec v vstopnikih za zrak (podobno kot MiG-21), s katerim je bilo pri nadzvčnih hitrostih možno regulirati količino vstopnega zraka v turbini.

Medtem ko sta imela J-6 in J-6A le po en oziroma dva nosilca pod vsakim krilom so imele kasnejše izvedenke že po tri. Poleg raket zrak-zrak je bilo na njih možno obesiti tudi 250 kg bombe, različne raketne kontejnere ( 57/90 mm).

Poleg omenjenih različic so načrtovali razvoj še nekaterih izvedenk, vendar so vsi poskusi padli v vodo. Posebnost kitajskih J-6 je pa dvosedežna različica z oznako JJ-6 ( Jiaolianji=šolsko letalo), ki je svoj prvi polet opravilo leta 1970, v uporabo pa je vstopil šest let kasneje. Vsega skupaj so izdelali 624 letal JJ-6. Posebnost dvoseda je v tem, da je povsem kitajska inovacija, saj sovjeti niso izdelali dvosedežne različice MiG-19.

Poleg lovskih različis so izdelali tudi izvidniško različico z ozkao JZ-6, enega izmed JJ-6 pa so leta 1988 uporabili kot testno letalo za svoj fly-by-wire sistem.

J-6 v kitajskem vojaškem letalstvu

J-6 je postal zelo priljubljen med kitajskimi piloti, poleg tega je tri desetletja predstavljal hrbtenico kitajskega vojaškega letalstva kot tudi mornarice. Ognjeni krts so J-6 doživeli v bojih s Tajvanom, leta 1965 je kitajski J-6 sestrelil tajvanskega F-104 Starfigtherja. O morebitni uporabi J-6 v incidentih s Sovjetsko zvezo ter Vietnamom ni preverljivih informacij. V enotah kitajskega vojašhkega letalstva so bila letala J-6 v uporabi vse do nedavnega, kajti komaj leta 1995 se je začel njihov postopen umih iz uporabe. Po nekaterih informacijah so do danes že vsa letala J-6 umaknjena iz uporabe, vendar so jih konzervirali in jih po nekaterih informacijah želijo ob morebitni vojni s Tajvanom uporabiti kot brezpilotna letala, ki bi zmedla tajvansko vojaško letalstvo in ga prisilila za porabo velikih količin orožja zrak-zrak.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kitajski J-6

 

J-6 v tujih vojaških letalstvih

Pakistan

Po Indijsko-Pakistanski vojni leta 1965 je Pakistan doletel embargo na dobavo orožja s strani Zahoda. Ker je Sovjetska zveza podpirala Indijo, se je Pakistan obrnil na Kitajsko. Letala J-6 za pakistansko vojaško letalstvo so nosila oznako F-6, od svojih kitajskih bratov so se razlikovala predvsem po opremljenosti z zahodno elektroniko, med drugim so jih opremili tudi z raketami zrak-zrak AIM-9 Sidewinder ter katapultnimi sedeži znamke Martin-Baker. V novi vojni z Indijo leta 1971 so z letali F-6 sestrelili dvanajst indijskih letal, med drugim tudi enega MiG-21, samo so pa izgubili vsega enega F-6. Poleg tega so omenjena letala uspešno uporabili tudi za napadanje ciljev na tleh. Pakistan je F-6 iz uporabe umaknil šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pakistanski F-6

 

Vietnam

Tudi Vietnam je od kitajcev prejel manjšo količino J-6, ki jih je uspešno uporabil v boju proti ameriškim letalom. Vietnamski J-6 so dosegli sedem zračnih zmag (vse nad F-4 Phantomom), izgubili pa so šest letal. Zaradi razmeroma majhne količine J-6 je bil vplih le-teh na razmerje med dobljenimi in izgubljenimi zračnimi boji celotne vojne zanemarljiv.

Afrika

Številne afriške države so se odločile za nabavo J-6, v prvi vrsti zaradi ugodne cene in nezahtevnega vzdrževanja. Zaradi številnih spopadov med državami je veliko letal J-6 na črni celini sodelovalo v bojih. Somalijski J-6 so utrpeli veliko izgub v bojih s kubanskimi piloti v etiopijskem vojaškem letalstvu med Ogadensko vojno. Tanzanija je svoje J-6 uspoešno uporabila v bojih proti ugandijskim MiG-15 in MiG-17. Sudan je svoje J-6 uporabil v notranjih bojih, medtem ko je eden izmed mozambiških J-6 sestrelil angolskega Jak-40.

Drugi uporabniki

Severna Koreja še dandanes ohranja svoje J-6 v uporabi. Irak in Iran sta svoje J-6 uporabila v medsebojnih bojih, predvsem za napadanje ciljev na tleh. Zaradi uspešnosti protiletalske obrambe obeh strani sta floti J-6 utrpeli velike izgube. Edini evropejski kupec letal J-6 je bila Albanija, ki je svoje J-6 iz uporabe uradno umaknila šele leta 2006.
________________________________________________________________________________

avtor: Tibor Tomšič
Viri in literatura:
Zoltán Zsig; Made in China…I; Aranysas; VII/3
www.fas.orgvir slik:
http://www.airforceworld.com/pla/j6.htm©2008 Letala.Net