Letala.Net - Prva slovenska letalska stran

Danes se je končal (po besedah organizatorjev) največji letalski spektakel v zgodovini Slovenije. Pa je le-to res bil? Splet je poln nerganj ljubiteljev letalstva, ki niso mogli skriti razočaranja nad samim “spektaklom”; grajali so samo organizacijo, slabo zastopanost (njim) zanimivih letal, (pre)visoko ceno vstopnic in še kaj.  Glede na to, da sem zaradi spleta okoliščin sam miting lahko obiskal le v soboto ne morem generalno predstaviti celotnega dogajanja, niti ni moj namen kritizirati samo prireditev.  Želim le predstaviti svoje poglede na ias ‘08.

 Na nek način razumem vse tiste, ki so precej nenavdušeni nad celotno prireditvijo. Res so organizatorji obljubljali marsikaj, vendar se veliko napovedanega ni uresničilo. Zagotovo imajo tako organizatorji kot napovedani udeleženci svoje razloge za tak iztek celotne zgodbe.

Poleg neudeležb nekaterih napovedanih letal tudi samo vreme (vsaj v soboto) ni bilo naklonjeno organizatorjem in obiskovalcem. Dež je po mojih ocenah pregnal okoli 70 odstotkov obiskovalcev, poleg tega je zaradi njega odpadel tudi nastop Peggy Krainz, zaradi česar sem bil malce razočaran, vendar so vzroki za le-to povsem razumljivi.  Peter Podlunšek Challenga tudi ni bilo mogoče izvesti v soboto, zaradi česar so obiskovalci, ki so kljubovali dežju bili prikrajšani za vragolije odličnih pilotov (naj omenm samo Zoltana Veresa).  Z vremenom je bila pač smola, tukaj ne more noben nič. Iz medijev sem danes uspel izvedeti, da so današnji obiskovalci lahko uživali v obeh predstavah, kar me zelo veseli. 

Vendar tudi včeraj nismo ostali brez paše za oči (vsaj tisti, ki nismo imeli previsokih pričakovanj). Preleti F-16 in Eurofighterjev so bili precej bolj okrnjeni kot bi bil demo program podobnega letala, ki bi vzletel na licu mesta, vendar so verjetno za average Joe-ja verjetno predstavljali svojevrstno doživetje.  Verjetno ni bil vsak obiskovalec mitinga letalski sladokusec.

 Sam sem bil razočaran predvsem nad svojo odločitvijo, da se na bus, ki je povezoval obe strani letališča odpravil prav takrat ko sta svoj prelet opravila Typhoona. Ampak vseeno nisem bil predaleč od dogajanja in sem ju uspel celo slikati.

 Prav slikanje je bil moj glavni namen na tem mitingu. Mislim da vse pove podatek da sem od osmih zjutraj do petih popoldan, ko sem predvsem zaradi skrbi za lastno zdravje (kljub dežniku in anoraku sem bil cel premočen, zaradi vetra pa sem se počutil kot sredi zime)  naredil vsega skupaj 665 slik. Predvsem sem zadovoljen nad svojim podvigom, ko sem navkljub številnih komičnih zapletov ( vprašam varnostnike kje je bus pa se mi samo nasmejijo (očitno nisem bil edini ki jih je to spraševal)  in rečejo da vedo le to da bus vozi - navsezadnje sem s pomočjo varnostnika in prodajalcev kart uspel dognati približno mesto kjer se bus nahaja) uspel priti na drugo stran letališča, kjer so na betonu stala zame najzanimivejša letala. Glede na to da ne spadam med redne obiskovalce tovrstnih prireditev (predvsem tujih) so bili občutki, ko sem pet metrov pred sabo gledal F-16 naravnost fantastični. Naenkrat sem pozabil na to, da sem pol ure prej zamudil Typhoona, da je bila vožnja z busom zaradi številnih parkiranih vozil prava avantura. Verjetno sem izgledal kot japosnki turist sredi Budimpešte, saj sem v dvajsetih minutah naredil več kot 120 slik :D.

 S tem so bila vsa moja pričakovanja glede tega mitinga izpolnjena, saj sem se v Skoke odpravil s precej majhnimi pričakovanji , kar se je izkazalo za precej pozitivno stvar. Vem, da bi v primeru, da bi pričakoval res to, kar so organizatorji obljubljali, zdaj pisal predvsem o svojem razočaranju, o tem kako se počutim prevaranega, da sem v zameno za 10€ (kar se mi vseeno zdi preveč, ampak pustimo zdaj to) za vstopnico dobil bore malo,… Tako pa lahko povem, da so bila moja pričakovanja izpolnjena. Vendar to ne pomeni, da sem navdušen nad celotno zadevo in pojem slavospeve prireditvi. Daleč od tega. Enostavno sem zadovoljen, ker sem dobil prav to, kar sem pričakoval.

Zaenkrat toliko o tem, kmalu sledi galerija slik, morda tudi krajša reportaža o mitingu.

Tibor Tomšič